Odrasli - Diagnostični vprašalnik Vadbene klinike
Odkrij, kaj tvoje telo res potrebuje. V nekaj minutah boš skozi 7 ključnih področij (dihanje, stres, drža, prehrana, možgani, prebava in cirkadiani ritem) dobil/-a celosten vpogled v svoje trenutno funkcionalno stanje. Na koncu prejmeš personalizirane rezultate, praktične nasvete in priporočila za naslednje korake. Rezultat ni diagnoza, temveč usmeritev, katerim področjem je smiselno nameniti največ pozornosti.
Kako pogosto čez dan dihaš skozi usta namesto skozi nos? *
Nosno dihanje podpira boljšo oksigenacijo, kakovost spanja, koncentracijo ter zdravo delovanje dihal, možganov in živčnega sistema.
Ali ponoči smrčiš, glasno dihaš ali so drugi pri tebi opazili prekinitve dihanja? *
Smrčanje, glasno dihanje in prekinitve dihanja med spanjem lahko zmanjšajo kakovost spanja, regeneracijo ter oskrbo telesa in možganov s kisikom.
Kako pogosto se zjutraj zbudiš z zelo suhimi usti ali izrazitim slabim zadahom? *
Suha usta in slab zadah zjutraj sta lahko znak dihanja skozi usta ali manj kakovostnega dihanja med spanjem.
Kako pogosto se zalotiš, da med delom, koncentracijo, uporabo zaslonov ali v stresni situaciji nezavedno zadržuješ dih? *
Zadrževanje diha je pogost odziv telesa na stres, ki lahko poveča napetost in zmanjša učinkovitost dihanja.
Kako pogosto se hitro zadihaš, ti zmanjka zraka ali čutiš potrebo po pogostem globokem vdihovanju ali zehanju? *
Pogosto globoko vzdihovanje, zehanje ali občutek, da ne moreš zajeti dovolj zraka, lahko kažejo na neoptimalen vzorec dihanja.
Kako pogosto občutiš tesnobo, notranji nemir ali te preplavljajo negativne misli? *
Občutek tesnobe in notranjega nemira je pogosto znak, da je živčni sistem dlje časa pod povečano obremenitvijo.
Kako pogosto preveč analiziraš, premlevaš dogodke ali težko utišaš tok misli? *
Sposobnost, da umirimo misli in se sprostimo, je pomemben pokazatelj dobrega delovanja živčnega sistema.
Kako pogosto imaš težave s spanjem, na primer težko zaspiš, se ponoči prebujaš ali spiš nemirno? *
Težave s spanjem so pogosto eden prvih znakov, da je živčni sistem dlje časa pod povečano obremenitvijo.
Kako pogosto opažaš telesne znake preobremenjenega živčnega sistema, kot so razbijanje srca, občutljivost na zvoke, notranja napetost ali občutek, da te hitro kaj vrže iz tira? *
Preobremenjen živčni sistem se lahko kaže tudi skozi telesne simptome, ne le skozi občutek stresa.
Kako pogosto imaš občutek, da se ne znaš zares umiriti ali sprostiti oziroma si za počitek skoraj nikoli ne vzameš časa? *
egeneracija ni razkošje, temveč nujen del zdravega delovanja živčnega sistema.
Koliko časa na dan preživiš sede ali v prisilni drži? *
Pogosto ni težava le koliko se (ne) gibamo, ampak tudi koliko časa naše telo preživi v istem položaju.
Kako pogosto občutiš napetost ali bolečine v vratu, ramenih ali križu? *
Napetost in bolečina sta lahko znak, da telo obremenitve razporeja manj učinkovito in potrebuje več gibanja, raznolikosti ali regeneracije.
Kako pogosto opaziš, da imaš sključeno držo, glavo pomaknjeno naprej ali zakrožena ramena? *
Drža vpliva na razporeditev obremenitev po telesu, kakovost gibanja, dihanje ter napetost v vratu in ramenih.
Kako pogosto izvajaš vaje za moč, gibljivost ali držo? *
Redna vadba za moč in gibljivost pomaga ohranjati funkcionalno telo, boljšo držo ter odpornost na vsakodnevne obremenitve.
Kako pogosto imaš občutek, da si pri gibanju neroden/-na, imaš slabše ravnotežje ali se hitro spotakneš? *
Dobro ravnotežje in koordinacija kažeta, kako učinkovito možgani povezujejo informacije iz vida, notranjega ušesa in telesa ter jih uporabljajo za nadzor gibanja.
Kako pogosto občutiš pomanjkanje energije ali utrujenost že dopoldne oziroma čez dan? *
Stabilna energija čez dan je pomemben pokazatelj, kako dobro telo uravnava presnovo, regeneracijo in odziv na vsakodnevne obremenitve.
Kako pogosto imaš močno željo po sladkem, prigrizkih ali kavi, da preženeš utrujenost? *
Pogosta potreba po sladkem, prigrizkih ali kofeinu je lahko znak nihanja energije in manj stabilnega uravnavanja krvnega sladkorja.
Kako pogosto po obroku občutiš zaspanost, utrujenost ali padec energije? *
Zaspanost ali padec energije po obroku lahko kažeta, da telo težje ohranja stabilno energijo in učinkovito uravnava presnovni odziv na hrano.
Kako pogosto uživaš ultra predelano hrano (sladkarije, sladke pijače, hitra hrana, industrijski prigrizki)? *
Pogosto uživanje ultra predelane hrane lahko vpliva na stabilnost energije, presnovo, prebavo in dolgoročno zdravje.
Kako pogosto ješ, čeprav v resnici nisi lačen/-na (iz navade, dolgčasa, stresa ali čustev)? *
Pogosto hranjenje brez fizične lakote lahko kaže na vpliv stresa, čustev ali navad na uravnavanje apetita in energije.
Kako pogosto imaš težave z ravnotežjem, se spotikaš ali si pri gibanju manj stabilen/-na? *
Ravnotežje in stabilnost kažeta, kako učinkovito možgani povezujejo informacije iz vida, notranjega ušesa in telesa za nadzor gibanja.
Kako pogosto občutiš vrtoglavico, omotico ali slabost med vožnjo, na vrtiljakih ali ob hitrem obračanju glave? *
Vrtoglavica ali slabost ob gibanju lahko kažeta, da možgani težje usklajujejo informacije iz vestibularnega sistema, vida in telesa.
Kako pogosto imaš težave s koncentracijo, pozornostjo ali občutek "meglenih možganov" (brain fog)? *
Koncentracija in mentalna jasnost sta pomembna pokazatelja, kako učinkovito možgani obdelujejo informacije ter se prilagajajo vsakodnevnim obremenitvam.
Kako pogosto te motijo močna svetloba, glasni zvoki ali veliko ljudi okoli tebe? *
Povečana občutljivost na svetlobo, zvoke ali množico lahko kaže, da možgani težje filtrirajo in uravnavajo veliko količino senzoričnih informacij.
Kako pogosto opaziš, da težje slediš premikajočim se predmetom (npr. pri športu, vožnji ali gledanju mimoidočih) ali da se ti oči hitro utrudijo pri branju in delu za zaslonom? *
Učinkovito sodelovanje oči in možganov je pomembno za branje, koncentracijo, orientacijo v prostoru ter varno in usklajeno gibanje.
Kako pogosto imaš zgago, refluks ali vračanje želodčne kisline? *
Pogosta zgaga ali refluks lahko kažeta na težave v delovanju prebavnega sistema, pri čemer imajo lahko vlogo tudi prepona, dihanje in pritisk v trebušni votlini.
Kako pogosto občutiš pritisk, tiščanje ali "cmok" v prsnem košu ali pod prsnico, ki ni povezan s srcem? *
Občutek pritiska ali cmoka pod prsnico je lahko povezan s prebavili, napetostjo prepone, dihanjem ali refluksom.
Kako pogosto imaš občutek, da hrana ali pijača težje potuje po požiralniku oziroma se ti hrana "zatakne"? *
Težave pri požiranju so lahko povezane z delovanjem požiralnika, refluksom ali drugimi spremembami, zato jih je smiselno vzeti resno in ob ponavljanju tudi zdravstveno preveriti.
Kako pogosto imaš občutek napihnjenosti ali polnosti že po manjšem obroku? *
Hitra sitost in napihnjenost lahko kažeta na manj optimalno delovanje prebave ter povečano obremenitev ali pritisk v zgornjem delu trebuha.
Kako pogosto se ti spahuje, imaš občutek ujetega zraka ali neprijetnega pritiska oziroma napenjanja pod rebri? *
Pogosto spahovanje, ujet zrak ali pritisk pod rebri so lahko povezani z načinom dihanja, požiranjem zraka, prebavo ali delovanjem prepone.
Kako pogosto si v prvi uri po prebujanju privoščiš vsaj 10–15 minut naravne dnevne svetlobe? *
https://chatgpt.com/c/6a638c16-87c0-83ed-bee2-b868eb66328a#:~:text=Jutranja%20naravna%20svetloba%20je%20eden%20najmo%C4%8Dnej%C5%A1ih%20signalov%20za%20nastavitev%20notranje%20biolo%C5%A1ke%20ure%20ter%20podpira%20dnevni%20ritem%20budnosti%2C%20energije%20in%20spanja.
Kako pogosto uporabljaš telefon, računalnik ali televizijo v zadnji uri pred spanjem? *
Večerna svetloba zaslonov lahko zamakne signal za spanje in zmoti naravni cirkadiani ritem ter kakovost nočne regeneracije.
Kako pogosto hodiš spat ob približno isti uri? *
Reden čas odhoda v posteljo pomaga ohranjati usklajeno notranjo biološko uro ter podpira kakovosten spanec in regeneracijo.
Kako pogosto velik del dneva preživiš pod umetno svetlobo brez rednih odmorov na naravni dnevni svetlobi? *
Dolgotrajna izpostavljenost umetni svetlobi čez dan telesu ne zagotavlja enakih svetlobnih signalov kot naravno okolje, kar lahko vpliva na cirkadiani ritem, budnost in kasnejši spanec.
Kako pogosto delaš v nočnih izmenah ali imaš zelo nepravilen dnevni ritem (npr. pogosto ostajaš pokonci pozno v noč)? *
Nočno delo in nepravilen dnevni ritem lahko porušita usklajenost notranje biološke ure ter vplivata na spanje, energijo, presnovo in regeneracijo.
Tvoji kontaktni podatki
Potrebujemo tvoje ime in e-naslov, da shranimo tvoje odgovore.
Hvala!
Tvoji odgovori so bili shranjeni.
Na e-naslov smo poslali povezavo za dostop do digitalnega produkta.
Rezultat smo ti poslali tudi na e-naslov.