Otroci - Diagnostični vprašalnik Vadbene klinike

Otroško telo in možgani se ves čas razvijajo, zato se lahko manj optimalno delovanje pokaže na zelo različne načine – skozi dihanje, spanje, držo, gibanje, pozornost, učenje ali vedenje. Vprašalnik ti pomaga prepoznati področja, kjer tvoj otrok morda potrebuje več podpore, ter te usmeri k konkretnim naslednjim korakom.

1 · 15

Kako pogosto tvoj otrok čez dan diha skozi usta namesto skozi nos? *

Nosno dihanje je pomembno za kakovosten spanec, razvoj obraza in čeljusti, ustne funkcije ter otrokovo pozornost in počutje čez dan.

Redko ali skoraj nikoli Občasno (npr. ob prehladu ali večjem naporu). Pogosto ali večino dneva

2 · 15

Kako pogosto otrok ponoči smrči, glasno diha ali spi z odprtimi usti? *

Smrčanje, glasno dihanje ali odprta usta med spanjem lahko kažejo na manj optimalno dihanje, ki lahko vpliva na kakovost spanja, regeneracijo in otrokovo počutje čez dan.

Nikoli ali skoraj nikoli Občasno Pogosto ali vsako noč

3 · 15

Kako pogosto se otrok ponoči nemirno premetava, pogosto prebuja ali ima zelo nemiren spanec? *

Nemiren spanec in pogosto prebujanje lahko zmanjšata kakovost nočne regeneracije ter vplivata na otrokovo energijo, razpoloženje, pozornost in učenje čez dan.

Redko ali nikoli Občasno Pogosto ali skoraj vsako noč

4 · 15

Kako pogosto ima otrok težave z nosom ali žrelom (npr. pogosto zamašen nos, povečano žrelnico ali mandlje, alergije ali pogosta vnetja)? *

Zamašen nos, povečana žrelnica ali mandlji ter alergije lahko otežujejo nosno dihanje in posledično vplivajo na kakovost otrokovega spanja in počutja.

Redko ali skoraj nikoli Občasno Pogosto ali ima potrjeno eno ali več teh težav.

5 · 15

Ali zna tvoj otrok dvigniti jezik na nebo in ga tam prisesanega zadržati nekaj sekund? *

Kako preveriš? Otrok naj konico in čim večjo površino jezika dvigne na nebo, kot da bi hotel jezik »prilepiti« na nebo, in ga nekaj sekund zadrži.

Da, brez težav. Delno / za kratek čas / nisem povsem prepričan/-a. Ne zmore ali jezika ne more dobro dvigniti na nebo.

6 · 15

Kako pogosto opaziš, da ima otrok slabo držo (sključena ramena, glava pomaknjena naprej ali težko dlje časa sedi oziroma stoji vzravnano)? *

Drža je odraz sodelovanja mišic, ravnotežja, vida in živčnega sistema ter lahko vpliva na kakovost otrokovega gibanja, dihanja in vsakodnevnega funkcioniranja.

Redko ali skoraj nikoli Občasno Pogosto

7 · 15

Kako pogosto se otrok hitro utrudi pri gibanju, ima šibkejši trup, se med sedenjem rad naslanja oziroma »zleze skupaj« ali se na splošno izogiba gibanju? *

Hitro utrujanje, slabša stabilnost trupa ali izogibanje gibanju lahko kažejo, da gibanje od otroka zahteva več napora, kot bi pričakovali.

Redko ali skoraj nikoli Občasno Pogosto

8 · 15

Kako pogosto se otrok spotika, je neroden, slabše lovi ravnotežje ali ima težave pri učenju novih gibalnih spretnosti? *

Ravnotežje, koordinacija in usvajanje novih gibov kažejo, kako učinkovito možgani povezujejo informacije iz vida, vestibularnega sistema in telesa ter jih uporabljajo za nadzor gibanja.

Redko ali skoraj nikoli Občasno Pogosto

9 · 15

Ali pri otroku opažaš ploska stopala, kolena obrnjena navznoter ali izrazito gibljivost oziroma »mehkobo« v sklepih? *

Stopala, položaj kolen in stabilnost sklepov pomembno vplivajo na otrokovo držo, ravnotežje ter kakovost gibanja celotnega telesa.

Ne, nič od naštetega. Da, opažam eno od naštetega oziroma le blago izraženo. Da, opažam več naštetih značilnosti oziroma so izrazite.

10 · 15

Kako pogosto otrok ne mara vrtenja, guganja, vožnje z avtom, avtobusom ali ima ob tem slabost oziroma nelagodje? *

Odziv na vrtenje, guganje in vožnjo nam lahko pove nekaj o tem, kako otrokov vestibularni sistem in možgani obdelujejo informacije o gibanju in ravnotežju.

V teh aktivnostih uživa oziroma mu ne povzročajo težav. Nekaterih ne mara ali mu občasno povzročajo nelagodje Vrtenju ali guganju se večkrat izogiba oziroma mu je med vožnjo pogosto slabo.

11 · 15

Kako pogosto ima otrok težave s koncentracijo ali pozornostjo pri učenju, igri ali drugih dejavnostih? *

Težave s pozornostjo lahko kažejo, da možgani težje vzdržujejo optimalno raven aktivacije, filtrirajo nepomembne dražljaje ter ostanejo usmerjeni v pomembno nalogo.

Redko ali skoraj nikoli. Občasno Pogosto

12 · 15

Kako pogosto ima otrok močne čustvene izbruhe, težko prenaša spremembe ali se težko pomiri? *

Močni čustveni izbruhi in težave z umirjanjem lahko kažejo, da otrokovi možgani težje uravnavajo stopnjo aktivacije ter prehajajo iz močnega čustvenega odziva nazaj v umirjeno stanje.

Redko ali skoraj nikoli Občasno Pogosto

13 · 15

Kako pogosto se otrok med branjem ali pisanjem hitro utrudi, izgublja vrstico, preskakuje besede ali se izogiba branju? *

Hitro utrujanje pri branju, izgubljanje vrstic ali preskakovanje besed lahko kažejo, da možgani težje učinkovito usklajujejo očesne gibe, vidno pozornost in obdelavo informacij.

Redko ali skoraj nikoli Občasno Pogosto

14 · 15

Kako pogosto se otrok težko umiri, hitro izgubi zanimanje ali prehaja iz ene dejavnosti na drugo? *

Težave z umirjanjem in vztrajanjem pri eni dejavnosti lahko kažejo, da možgani težje uravnavajo raven aktivacije, zavirajo impulze in dovolj dolgo ohranjajo pozornost.

Redko ali nikoli Občasno Pogosto

15 · 15

Kako pogosto opažaš, da otrok razvojno zaostaja ali ima težave na enem ali več področjih (govor, motorika, socialne veščine ali učenje)? *

Razvojni zaostanki lahko kažejo, da določena področja možganov in živčnega sistema dozorevajo ali med seboj sodelujejo manj učinkovito, kar se lahko odraža v govoru, gibanju, učenju ali socialnih veščinah.

Redko ali skoraj nikoli Občasno Pogosto

16

Tvoji kontaktni podatki

Potrebujemo tvoje ime in e-naslov, da shranimo tvoje odgovore.

Ime *

Priimek *

E-naslov *

Hvala!

Tvoji odgovori so bili shranjeni.