Po porodu - Diagnostični Vprašalnik Vadbene klinike

Nosečnost in porod predstavljata za telo veliko spremembo, okrevanje pa se ne zaključi po šestih tednih. Spremenijo se trebušna stena, medenično dno, dihanje, drža in način, kako telo obvladuje vsakodnevne obremenitve. Ta vprašalnik ti pomaga prepoznati področja, ki po porodu morda potrebujejo več podpore – od diastaze in medeničnega dna do bolečin, drže, dihanja in težav pri vračanju k gibanju.

1 · 8

Ali si imela pri porodu večje posege ali zaplete? *

Večji posegi ali zapleti pri porodu lahko vplivajo na potek okrevanja ter na delovanje trebušne stene, medeničnega dna in celotnega telesa po porodu.

Ne Da, manjše posege ali zaplete Da, večje posege ali zaplete (npr. urgentni carski rez, vakuum, forceps, večje raztrganine, obilna krvavitev …)

2 · 8

Ali po porodu opažaš znake šibkejše trebušne stene (npr. grebenček ali jamico ob naporu, slabšo oporo trupa ali občutek, da trebuh ne sodeluje)? *

Ti znaki lahko kažejo na slabše sodelovanje trebušne stene, dihanja in globokih mišic trupa ter so lahko povezani tudi z diastazo rektusov.

Ne, trebuh deluje stabilno in pri naporu ne opažam grebenčka, jamice ali občutka šibkosti. Občasno opazim grebenček, jamico ali občutek slabše opore trupa, predvsem pri večjem naporu. Da, pogosto ali izrazito opažam grebenček oziroma jamico in/ali imam občutek, da je trebušna stena šibka ter mi ne nudi dobre opore.

3 · 8

Ali po porodu opažaš težave z medeničnim dnom (npr. uhajanje urina, občutek pritiska ali teže navzdol, težje zadrževanje vetrov ali blata oziroma bolečine v medeničnem predelu)? *

Te težave lahko kažejo na spremenjeno delovanje medeničnega dna, ki po porodu ni nujno samo oslabljeno, ampak je lahko tudi preveč napeto ali slabše usklajeno z dihanjem in trebušno steno.

Ne, nič od naštetega ne opažam oziroma nimam težav z medeničnim dnom. Občasno opažam eno od težav, predvsem ob večjem naporu, kašljanju, kihanju, teku ali daljšem stanju. Da, težave so pogoste ali izrazite oziroma opažam več naštetih znakov in me ovirajo pri vsakodnevnih dejavnostih ali gibanju.

4 · 8

Kako pogosto opažaš, da po porodu kljub vadbi ali izgubi telesne teže trebuh ostaja izbočen oziroma se njegova oblika ne spreminja tako, kot bi pričakovala? *

Izbočen trebuh po porodu ni vedno povezan le s telesno maščobo – nanj lahko vplivajo tudi diastaza, delovanje trebušne stene, dihanje, drža in uravnavanje pritiska v trebušni votlini

Redko ali nikoli – z obliko in funkcijo trebuha sem zadovoljna. Občasno – izbočenost opazim predvsem ob določenih položajih, obremenitvah ali proti koncu dneva. Pogosto oziroma ves čas – trebuh ostaja izrazito izbočen kljub vadbi, hujšanju ali času, ki je minil od poroda.

5 · 8

Kako pogosto občutiš bolečino, neprijetno napetost ali nelagodje med spolnimi odnosi, pri vstavljanju tampona ali med ginekološkim pregledom? *

Bolečina ali nelagodje pri penetraciji lahko kažeta na povečano napetost, občutljivost ali slabše usklajeno delovanje mišic medeničnega dna.

Nikoli ali skoraj nikoli – omenjene aktivnosti mi ne povzročajo bolečine ali nelagodja. Občasno – čutim blago bolečino, napetost ali nelagodje, vendar me to bistveno ne omejuje. Pogosto ali izrazito – bolečina oziroma nelagodje me ovira, zaradi njega aktivnost prekinem ali se ji izogibam.

6 · 8

Ali je bilo tvoje telo skozi nosečnosti in porode izpostavljeno večjim obremenitvam? *

(npr. več porodov, večplodna nosečnost oziroma dvojčki, večji otrok, zahtevnejši ali operativni porod, porod v višji starosti - nad 35 let ali izguba nosečnosti. Več nosečnosti in porodov ter zahtevnejše okoliščine lahko predstavljajo večjo obremenitev za trebušno steno, medenično dno in podporne strukture telesa ter vplivajo na potek poporodnega okrevanja.

Ne – imela sem eno nosečnost oziroma porod brez večjih dodatnih obremenitev. Delno – imela sem več kot en porod ali je bil prisoten eden od navedenih dejavnikov. Da – imela sem več porodov oziroma kombinacijo več navedenih dejavnikov (npr. večplodna nosečnost in zahtevnejši porod).

7 · 8

Ali si imela več nosečnosti v krajšem časovnem obdobju oziroma si med nosečnostmi večino časa dojila? *

Zaporedne nosečnosti, krajši razmiki med njimi in dolgotrajnejše dojenje lahko podaljšajo obdobje povečanih potreb telesa ter zmanjšajo čas, ki ga ima telo med nosečnostmi za regeneracijo.

Ne – med nosečnostmi sem imela daljše obdobje za okrevanje (vsaj dve leti) oziroma nisem večino vmesnega časa dojila. Delno – imela sem krajši razmik med nosečnostmi ali sem dalj časa dojila. Da – imela sem več zaporednih nosečnosti z malo vmesnega časa in/ali sem skozi daljše obdobje nosečnosti kombinirala z dojenjem.

8 · 8

Kako pogosto po porodu občutiš bolečine ali večjo napetost v križu, medenici, vratu, ramenih ali zapestjih? *

Nosečnost, porod ter vsakodnevno nošenje, hranjenje in dvigovanje otroka spremenijo obremenitve telesa, kar se lahko pokaže kot bolečina ali napetost na različnih področjih.

Redko ali nikoli – bolečin oziroma večjih napetosti nimam. Občasno – pojavijo se predvsem po daljšem nošenju, hranjenju otroka, vadbi ali večji obremenitvi. Pogosto ali skoraj vsak dan – bolečine oziroma napetosti me omejujejo pri gibanju, vadbi ali vsakodnevni skrbi za otroka.

9

Tvoji kontaktni podatki

Potrebujemo tvoje ime in e-naslov, da shranimo tvoje odgovore.

Ime *

Priimek *

E-naslov *

Hvala!

Tvoji odgovori so bili shranjeni.